Uvod

Atopični dermatitis pri psih (CAD) je ena najpogostejših kožnih bolezni pri psih, saj naj bi prizadel 10 % svetovne populacije psov, po nedavni finski študiji pa celo do 18,3 % pasje populacije.

Leta 2023 je mednarodni odbor za alergijske bolezni živali ICADA (International Committee on Allergic Diseases of Animals) objavil novo opredelitev za CAD, ki ga opisuje kot dedno bolezen kože, za katero je značilen srbež in pri kateri prevladuje vnetni odgovor celic T pomagalk, ki vključuje interakcijo med motnjami v kožni pregradi, senzibilizacijo na alergene in porušenim ravnovesjem v združbi mikroorganizmov, tj. disbiozo.

CAD je poleg tega v večini primerov povezan tudi z razvojem specifičnih protiteles IgE, največkrat na alergene iz okolja.

Kljub dednosti in dejstvu, da imata imunski sistem in kožna pregrada bistveno vlogo, je znano, da je medsebojni vpliv s številnimi okoljskimi dejavniki ključnega pomena, zato je ta kompleksni sindrom nujno obravnavati večmodalno.

Dijagnoza atopijskog dermatitisa pasa

Diagnoza atopičnega dermatitisa pri psu

Omeniti velja, da za postavitev diagnoze AD pri psu ne zadostuje zgolj potrditev specifičnega IgE na alergene, temveč mu morajo biti pridruženi tudi kartoteka z osnovnimi podatki živali in podatki o ugotovljenih alergijah, anamneza in klinični znaki.

Diagnoza atopičnega dermatitisa je namreč klinična in vključuje izločitveni diagnostični postopek.
Dr. Federico Leone je v rubriki Blog Mylav na strani objavil diagnostični algoritem, ki je v pomoč pri diagnozi.

diagnostični algoritem

Specifična imunoterapija z alergeni

Edina terapija, ki vzpodbudi vzpostavitev imunske tolerance na alergene, je do trenutka tega zapisa specifična imunoterapija (SIT) z alergeni.

Gre za metodo, pri kateri apliciramo postopoma naraščajoče koncentracije alergena z namenom spodbuditi imunski odziv, s katerim obolela žival razvije imunsko toleranco. Na ta način je mogoče zmanjšati ali odpraviti znake in simptome, ki jih povzroča izpostavljenost alergenom.

Imunoterapija je učinkovita pri 60–70 % bolnikov, ta učinkovitost pa se doseže v prvih 10–12 mesecih zdravljenja.

Alergeni, ki bodo vključeni v imunoterapijo, se izberejo na podlagi rezultatov alergoloških testiranj.

Vendar se ocenjuje, da približno 15 % psov z AD ne proizvaja alergen-specifičnih IgE protiteles, zato so njihovi alergološki testi negativni, kar pomeni, da imajo intrinzično obliko atopičnega dermatitisa.

Imunoterapija pri teh bolnikih ne bo učinkovita.

Po zaslugi inovativnih molekularnih alergoloških testov je danes mogoče ugotoviti, proti katerim molekularnim sestavinam alergenov (primarnim in glavnim alergenom) obolela žival tvori IgE protitelesa.

Glavni alergeni so molekule, ki jih specifična IgE protitelesa prepoznajo pri več kot 50 % bolnikov. Danes je znano, da imajo številni glavni alergeni ključno vlogo tudi v veterinarski medicini. Molekularne komponente so prečiščene beljakovine, ki zagotavljajo višjo raven standardizacije kot izvlečki alergenov in omogočajo natančnejšo identifikacijo senzibilizacije IgE protiteles.

Specifična identifikacija določenega alergena lahko pripomore k bolj natančnemu izboru alergenov, ki bodo vključeni v imunoterapijo. To lahko vodi do hitrejšega doseganja koristi in bolj učinkovitega zdravljenja, hkrati pa je zelo pomembno, saj večmodalnemu zdravljenju AD dodaja še eno orožje.

Molekularna alergologija preučuje predvsem specifične molekule alergenov, ki povzročajo alergijske reakcije. Namesto testiranja odziva na vse izvlečke »celotnega« alergena lahko s pomočjo molekularnih testiranj ugotovimo reaktivnost na določeno beljakovino v alergenu. Molekule, ki se testirajo z molekularnimi testi, so glavni alergeni. Vendar pa lahko te predstavljajo le zelo majhen del, na primer 1–2 % »celotnega« izvlečka, zato so za njihovo specifično ugotavljanje molekularni testi veliko bolj občutljivi kot bolj zastareli alergijski testi.

V molekularnih testih, ki se uporabljajo v veterinarski medicini (kvantitativni macroarray multiplex), se analizirajo vse molekularne komponente, opisane kot primarni in glavni alergeni za živali (psa in konja), skupaj z nekaterimi alergeni, pomembnimi za humano alergologijo. V testih, ki so nam na voljo, smo testirali tudi nekatere alergene izvlečke, ki so zelo pomembni v veterinarski medicini.

Trenutno (januar 2024) je ta metoda v fazi izpopolnjevanja za mačke.

Poleg večje zanesljivosti pri ugotavljanju alergenov, ki pri testirani živali sprožajo odziv IgE protiteles, nudijo molekularni testi še nekatere druge prednosti. Molekularni alergeni, uporabljeni pri testiranjih, so namreč sintetizirani rekombinanti, kar pomeni, da niso pridobljeni z ekstrakcijo celih alergenov, ki se lahko razlikujejo glede na proizvajalca in znotraj iste serije; to omogoča visoko standardizacijo testov.

Poleg tega molekularni testi zmanjšujejo možnost lažno pozitivnih rezultatov, ki so posledica medsebojnih reakcij alergenov. Tveganje lažno pozitivnih testov dodatno zmanjšuje uporaba najsodobnejših blokov CCD in senzorjev učinkovitosti bloka, ki preprečujejo nerelevantne pozitivne rezultate, ki so posledica tvorjenja IgE protiteles na ogljikovodikove verige, prisotne v nekaterih alergenih (glikoproteini). Zato so rezultati novih molekularnih alergoloških testov zanesljivejši od tistih, ki temeljijo izključno na izvlečkih.

Molekularni alergološki testi in alergije na hrano

Molekularni alergološki testi so lahko v pomoč tudi pri ugotavljanju, na katera živila bolnik proizvaja IgE telesa, da se lahko uvede posebej prilagojena izločitvena dieta, kasneje pa, če se izkaže za potrebno, oceni, katere vire beljakovin in ogljikovih hidratov je treba vključiti v prehrano, da bi povzročili alergijski odziv.

Za odkrivanje specifičnih IgE protiteles na alergene v hrani so molekularne komponente alergenov občutljivejše od izvlečkov.

Upoštevati velja, da je diagnozo neželene reakcije na hrano mogoče postaviti zgolj z vsaj 8 tednov trajajočo izločitveno dieto; v primeru, da se srbež med dieto zmanjša ali izgine, je treba začeti v prehrano uvajati živila, ki jih je žival predhodno uživala in so bila pozitivna na test, da se izzove ponovni pojav kliničnih znakov in potrdi diagnoza.

Katere vzorce je treba poslati za molekularno alergološko testiranje?

Poslati je treba 1,0 ml seruma.
Blaga zlatenica, lipemija ali hemoliza ne vplivajo na rezultate.
Ne pošiljajte močno hemolitičnih ali lipemičnih serumov.

Kdaj odvzeti vzorec za molekularno alergološko testiranje pri atopičnem bolniku?

Testiranje je priporočljivo opraviti, ko je obolela žival v fazi akutnega poslabšanja, da imajo celice T čas, da spodbudijo izločanje IgE protiteles v celicah B.

Katere alergene testiramo?

Alergeni iz okolja:
37 izvlečkov alergenov iz okolja in 92 molekularnih komponent (cvetni prah trav, dreves, plevela, živalski epitelij, pršice, bolhe, žuželke, žuželčji strup, plesni in glive, Malassezia spp).

Alergeni v hrani:
31 izvlečkov alergenov v hrani in 69 molekularnih komponent (žitarice, jabolka, arašidi, soja, leča, grah, kravje mleko, jajca, govedina, konjsko meso, zajec jagnjetina, svinjina, piščanec, puran, moka, sled, trska, losos, skuša, tuna, korenček, paradižnik, krompir).

Kompletni panel vključuje analizo vseh alergenov iz okolja in v hrani, tako izvlečkov kot tudi molekularnih komponent.

Presejalni test določa samo pozitiven ali negativen rezultat na alergene iz zunanjega in notranjega okolja in/ali alergene v hrani.
Za splošno obravnavo bolnikov z AD je smiselno oceniti, ali proizvajajo IgE protitelesa na alergene in, če je izid pozitiven, naročiti preiskave iz razširjenega panela, da se podrobno navedejo alergeni iz okolja in/ali hrane, proti katerim se proizvajajo specifična IgE protitelesa.

Poročanje o rezultatih

Izvid za pakete preiskav na alergene iz okolja, alergene v hrani in kompletnih panelov vključuje povzetek ugotovljenih preobčutljivosti, v nadaljevanju pa podrobnen seznam vseh izvlečkov in molekularnih komponent z pripadajočimi ravnmi proizvedenih IgE protiteles, razvrščenih v razrede:

Razred 0: <28,00 ng/ml - Razred 1: 28,00–99,99 ng/ml - Razred 2: 100,00–399,99 ng/ml - Razred 3: 400,00–799,99 ng/ml - Razred 4: ≥ 800,00 ng/ml. Upoštevati je treba, da je raven IgE le eden od več dejavnikov, ki določajo patogenost IgE. Drugi dejavnosti so na primer vrsta molekularnega alergena (močan ali šibek). Rezultate je treba vedno povezati z klinično anamnezo obolele živali: če je za določen alergen ugotovljeni specifični IgE (tudi če je nekoliko nad ali pod 28,00 ng/ml) skladen s kliničnimi znaki, je žival kandidat za imunoterapijo. Izvid vključuje tudi informacije o vrsti in pričakovani sezonski naravi izvlečka, o stanju molekularne komponente pri ljudeh in živalih ter o dokazanih in pričakovanih navzkrižnih reakcijah. Na koncu so podane indikacije in priporočila za specifično imunoterapijo za ugotovljene alergene. Strokovnjaki laboratorija Mylav so vam na voljo za dodatne informacije in pojasnila glede posameznih kliničnih primerov.

Literatura:
  • Anturaniemi J. et al. Environmental and phenotype-related risk factors for owner-reported allergic/atopic skin symptoms and for canine atopic dermatitis verified by veterinarian in a Finnish dog population. PLoS One 2017; 12(6):e0178771.
  • Barber D, et al. Molecular allergology and its impact in specific allergy diagnosis and therapy. Allergy 2021; 76(12):3642-3658
  • Botoni LS. et al. Comparison of demographic data, disease severity and response to treatment, between dogs with atopic dermatitis and atopic-like dermatitis: a retrospective study. Vet Dermatol 2019; 30:10-e4
  • Eisenchenk M et al. Introduction to the ICADA 2023 canine atopic dermatitis pathogenesis review articles and updated definition. Vet Dermatol 2023; doi 10.1111/vde.13183
  • Hensel P. et al. Update on the role of genetic factors, environmental factors and allergens in canine atopic dermatitis. Vet Dermatol 2023; doi 10.1111/vde.13210
  • Koch L, et al. Molecular allergy diagnosis is sensitive and avoids misdiagnosis in patients sensitized to seasonal allergens. Clin Transl Allergy. 2023; 13(3):e12231.
  • Lis K, Bartuzi Z. Selected Technical Aspects of Molecular Allergy Diagnostics. Curr Issues Mol Biol. 2023; 45(7):5481-5493.
  • Olivry T. et al. Critically appraised topic on adverse food reactions of companion animals (1): duration of elimination diets. BMC Veterinary Research 2015; 11:225
  • Tham HL, Olivry T. Determination of the efficacy rate and time-to-efficacy of subcutaneous immunotherapy in dogs with atopic dermatitis. Vet Dermatol. 2022; 33(2):155-e44.

Dr. Roberta Sartori, DVM, Dip. ECVD, Strokovnjak MyLav v Kliničnoj Dermatologiji in Alergologiji