LIPAZA DGGR: KAJ JE IN ČEMU SLUŽI? 10 VPRAŠANJ IN 10 HITRIH ODGOVOROV ZA PRAVILNO INTERPRETACIJO

Laboratorij MYLAV kolegom ponuja lipazo-DGGR v biokemijskih in pankreasnih profilih. Ta analit se je izkazal za zelo uporaben pri diagnostiki pankreatitisa pri psih in mačkah, primerljivo s pankreasno specifičnimi lipazami (SpecPL). Lahko se zahteva tudi samostojno za potrditev klinične sumljivosti na pankreatitis. Spodaj so navedena nekatera vprašanja in odgovori za dodatno pojasnitev teme.

1) Kaj pomeni DGGR?

Do približno pred 15 leti je bila najpogostejša metoda za merjenje serumske lipaze uporaba 1,2-diglicerida kot substrata (Lipaza-DiG). Začetkom novega tisočletja je postala dostopna nova biokemijska metoda imenovana DGGR, ki uporablja kot substrat ester 1,2-O-dilauril-rac-glicerol-3-glutarne kisline (6′-metilresorufin).

2) Kakšna je razlika med običajno lipazo-DiG in lipazo DGGR?

Lipaza-DiG meri skupno serumsko lipazno aktivnost (skupna lipaza). V serumu obstaja več oblik encima z enako katalitično aktivnostjo, vendar z različnim tkivnim izvorom: večina izvira iz trebušne slinavke, manjši delež pa iz jeter, gastrointestinalnega trakta in skeletnih mišic. Zato se lahko blažji porasti lipazne aktivnosti pojavijo tudi pri ekstra-pankreasnih patologijah. Ker se izloča preko ledvic, lahko zmanjšana glomerularna filtracija povzroči povišanje lipaze v serumu.
Podatki iz humane medicine kažejo, da lipaza DGGR bolje korelira z lipazno aktivnostjo pankreasnega izvora in je zato lahko specifičnejši marker pri diagnostiki pankreatitisa.

3) Ali so vrednosti aktivnosti obeh metod na istem vzorcu zelo različne?

Da. Aktivnost lipaze-DiG je običajno veliko višja od aktivnosti DGGR iz zgoraj navedenih razlogov. Referenčne vrednosti lipaze DGGR so nižje od 120 U/L pri psih in 25–30 U/L pri mačkah.

4) Kako se vrednosti spreminjajo v primeru azotemije?

Kot je že poudarjeno, se lipaza izloča preko ledvic, zato lahko žival z azotemijo ima povišano skupno lipazo (lipaza-DiG), čeprav nima gastrointestinalne in/ali pankreasne patologije.
Ta učinek ni podrobno proučen niti za pankreasno specifične lipaze (SpecPL) niti za lipazo DGGR, čeprav je verjetno, da sta ti dve metodi manj odvisni od zmanjšane glomerularne filtracije.

5) Če ugotovim povišano skupno lipazo, DGGR lipaza pa je normalna, kaj naj mislim?

Verjetno ne gre za pankreatitis.
Če je žival azotemična, je vzrok zmanjšano ledvično izločanje.
Če ni azotemična, je treba najprej razmisliti o morebitni enterični ali hepatopatiji.
Kljub vsemu pa pankreatitisa ni mogoče 100 % izključiti.

6) Kaj pa, če je DGGR lipaza povišana?

V tem primeru je pankreatitis najverjetnejši vzrok, bodisi v akutni obliki (izraziti in hudi klinični znaki) ali v kronični obliki (veliko bolj subtilni in težje diagnosticirani).

7) Kakšen je odnos med vrednostmi lipaze-DGGR in pankreasno specifičnimi lipazami (SpecPL) pri psih in mačkah?

Nekatere raziskave, objavljene v zadnjih letih, jasno kažejo, da je diagnostična učinkovitost za odkrivanje pankreatitisa (akutnega ali kroničnega) zelo podobna pri obeh metodah, v nekaterih primerih pa je DGGR metoda celo boljša.
Na koncu tega dokumenta so bibliografske reference za tiste, ki želijo prebrati izvirne članke.

8) Ali lahko lipaza-DGGR nadomesti pankreasno specifične lipaze (SpecPL)?

Po razpoložljivih študijah so rezultati primerljivi, odgovor je torej – da.

9) Katere so druge prednosti uporabe lipaze-DGGR?

Najmanj dve pomembni prednosti:

• veliko cenejša od testov SpecPL,
• lahko se meri z rutinsko klinično biokemijo, kar omogoča hitro razpoložljivost rezultatov brez pošiljanja vzorcev v referenčne laboratorije.

Ta analiza se lahko vključi v kateri koli biokemijski profil skupaj z drugimi analiti. Od tega meseca jo bo laboratorij vključeval pod imenom Lipaza DGGR, medtem ko bo Lipaza-DiG ostala pod imenom Skupna lipaza. Sočasna prisotnost obeh metod je lahko diagnostično koristna, kot je pojasnjeno v točki 5.

10) Ali je koncentracija lipaze DGGR sorazmerna stopnji poškodbe trebušne slinavke?

Ni študij, ki bi to neposredno potrdile, vendar je verjetno, da je stopnja povečanja lipaze v krvi sorazmerna obsegu in resnosti celične poškodbe v pankreasnem parenhimu.