V ve\u010dini primerov oku\u017ebe povzro\u010dajo bakterije, lahko pa jih izzovejo tudi glive ali virusi.<\/p>\n
Oku\u017eba lahko prizadene posamezen del se\u010dil, kot so ledvice (pielonefritis), se\u010devod (ureteritis), se\u010dni mehur (cistitis) ali se\u010dnica (uretritis) ali pa se raz\u0161iri tudi na spolne organe, na primer prostato (prostatitis) ali no\u017enico (vaginitis).<\/p>\n
Oku\u017eba se\u010dil je lahko simptomatska ali asimptomatska. Prisotni klini\u010dni znaki so pogosto prvi namig za natan\u010dno preiskavo vzroka, na primer pogosto uriniranje (polakiurija), bole\u010de uriniranje (strangurija), prisotnost krvi v urinu (hematurija) in drugi (Bartges, 2004).<\/p>\n
Analiza urina <\/strong>je standardna laboratorijska preiskava, s katero ocenjujemo in merimo fizikalne, kemijske ter mikroskopske lastnosti urina pri pacientu.<\/p>\n Urinska kultura<\/strong> (urinokultura) je bakteriolo\u0161ki pregled, s katerim v vzorcu urina odkrijemo morebitne povzro\u010ditelje oku\u017eb se\u010dil, jih izoliramo, ocenimo vsebnost mikroorganizmov, opravimo test ob\u010dutljivosti na protimikrobna sredstva v izoliranem sevu in preu\u010dimo vzroke ponavljajo\u010dih se oku\u017eb ter odpornost bakterij na antibiotike.<\/p>\n Pregled\u00a0urinskega sedimenta<\/strong> predstavlja pomemben del celotne analize urina.<\/p>\n Po centrifugiranju vzorca se usedlina na dnu epruvete pregleda pod mikroskopom, da odkrijemo morebitne sestavine, ki bi lahko nakazovale patolo\u0161ke spremembe.<\/p>\n V normalnih pogojih je usedlina urina minimalna in vsebuje zgolj redke odmrle celice ter ob\u010dasne levkocite in eritrocite.<\/p>\n Rezultat urinske kulture je treba vedno obravnavati v povezavi s citolo\u0161kim pregledom sedimenta in ga interpretirati ob upo\u0161tevanju celotne klini\u010dne slike.<\/p>\n \u0160tevilni mikroorganizmi, ki so potencialno patogeni za se\u010dila, so namre\u010d obi\u010dajni komenzali v drugih telesnih sistemih, kot so prebavni, urogenitalni ali ko\u017eni.<\/p>\n V tem okviru je prisotnost izoliranega bakterijskega seva v dolo\u010deni koncentraciji (izra\u017eeni v CFU\/mL) v urinski kulturi, opravljeni na vzorcu, pridobljenem s cistocentezo, ob so\u010dasni piuriji (povi\u0161ani koncentraciji nevtrofilcev v urinskem sedimentu), mo\u010dan pokazatelj oku\u017ebe se\u010dil.<\/p>\n <\/p>\n Ali je mogo\u010de, da je sediment negativen, hkrati pa je urinska kultura pozitivna?<\/strong><\/p>\n Da, to je povsem mogo\u010de, vzroki pa so lahko razli\u010dni. Med njimi so na primer nizka koncentracija bakterij v urinu (zaradi \u010desar bakterij pod mikroskopom ne vidimo), mno\u017ei\u010dna prisotnost celic, ki ote\u017euje prepoznavanje bakterij, morebitna kontaminacija vzorca ali pa preprosto dejstvo, da je lo\u010dljivost \u010dlove\u0161kega o\u010desa pri mikroskopskem opazovanju sedimenta ni\u017eja kot pri kulturi \u2013 tam bakterije, \u010de so prisotne, zrastejo na goji\u0161\u010du, kar omogo\u010da jasno oceno njihove morfologije in biokemi\u010dnih lastnosti.<\/p>\n <\/p>\n Kako pojasniti pozitiven sediment ob negativni urinski kulturi?<\/strong><\/p>\n Negativna urinska kultura ob prisotnosti bakterij v mikroskopskem pregledu urinskega sedimenta je lahko posledica razli\u010dnih dejavnikov:<\/p>\n \u2013 prisotnost zaviralnih snovi v urinu:\u00a0<\/strong>na primer pri bolnikih, ki prejemajo antibioti\u010dno terapijo, ali \u010de so v urinu prisotni kemi\u010dni dezinfekcijski pripravki.\u00a0 Bakterije so lahko zaradi tega \u00bbne\u017eive\u00ab; za zaznavanje bakterij v kulturi morajo biti te \u017eive in sposobne razmno\u017eevanja.<\/p>\n \u2013 prisotnost gnoja in\/ali vnetnih celic:<\/strong>\u00a0(lizosomski encimi nevtrofilcev in\/ali fagocitoza bakterij zavira njihovo rast).<\/p>\n \u2013 nizka koncentracija bakterij<\/strong><\/p>\n \u2013 nepravilno razmerje med borovo kislino in urinom:<\/strong>\u00a0\u010de analize ni mogo\u010de opraviti takoj in hlajenje vzorca ni zagotovljeno, je priporo\u010dljivo uporabiti posodice, ki \u017ee vsebujejo konzervans (npr. borovo kislino). Ta stabilizira \u0161tevilo bakterij, prepre\u010duje njihovo prekomerno razmno\u017eevanje ali odmiranje.<\/p>\n Za pravilno razmerje med borovo kislino in urinom je klju\u010dno, da so primarne posodice napolnjene do ozna\u010dene \u010drte, saj le tako koncentracija borata ostane ustrezna; premajhna koli\u010dina urina glede na koli\u010dino borove kisline lahko ovira ali zavre rast bakterij in vitro<\/em>.<\/p>\n \u2013 napake pri prevozu, shranjevanju ali temperaturnih nihanjih vzorca<\/strong><\/p>\n \u2013 bakterije s po\u010dasno ali ote\u017eeno rastjo:<\/strong>\u00a0na primer anaerobne bakterije ali tiste, ki za rast potrebujejo ve\u010d kot 48\u201372 ur.<\/p>\n \u2013 prisotnost anaerobov, ki ob dolgotrajnem stiku s kisikom odmrejo ali katerih prisotnost glede na naro\u010dilo preiskave ni bila preverjena:\u00a0<\/strong>Za potrditev prisotnosti anaerobnih bakterij je priporo\u010dljivo zahtevati popolno urinsko kulturo, ki vklju\u010duje iskanje aerobnih in anaerobnih bakterij ter gliv.<\/p>\n \u2013 neustrezen odvzem vzorca:<\/strong>\u00a0(premajhna koli\u010dina materiala ali kontaminacija).<\/p>\n \u2013 telesca:<\/strong>\u00a0(zlasti okrogli delci, lipidne kapljice, citoplazemski organeli, amorfni kristali ali ostanki, ki jih pod mikroskopom zmotno prepoznamo kot bakterije.<\/p>\n V takih primerih je priporo\u010dljivo opraviti citolo\u0161ki pregled sedimenta, ki poda natan\u010dnej\u0161e podatke o morfologiji bakterij in lahko pomaga izklju\u010diti to mo\u017enost (Soares et al., 2024).<\/p>\n <\/p>\n Citolo\u0161ki pregled urinskega sedimenta po fiksaciji in obarvanju: \u0161tevilni levkociti z razkrajajo\u010dim se jedrom in prisotnost \u0161tevilnih pali\u010dastih bakterij.<\/em><\/p>\n <\/p>\n Pomembno: pravilen odvzem vzorca je klju\u010dnega pomena, da se izognemo neskladnim rezultatom!<\/strong><\/p>\n Kako to storiti? Zelo pomembna je izbira metode odvzema: najvarnej\u0161i na\u010din odvzema vzorcev urina je cistocenteza, saj omogo\u010da sterilni odvzem urina neposredno iz mehurja in s tem najbolj zmanj\u0161uje tveganje kontaminacije.<\/p>\n Vzorec urina je treba odvzeti v dovolj veliki koli\u010dini, da bo mogo\u010de zanesljivo dolo\u010diti \u0161tevilo kolonij na mL (CFU\/mL). Za prevoz je najbolje uporabiti epruveto z borovo kislino, ki deluje kot stabilizator bakterijske rasti. Vzorce je mogo\u010de shranjevati pri sobni temperaturi, brez potrebe po hlajenju.<\/p>\n Nazadnje, a zato ni\u010d manj pomembno: vzorec mora biti pravilno ozna\u010den z vsemi podatki o pacientu ter \u010dim ve\u010d koristnimi klini\u010dnimi in terapevtskimi informacijami, ki so lahko v pomo\u010d pri celostni oceni. Sem spadajo na primer podatki o za\u010detku, trajanju in poteku simptomov, preteklih ali trenutnih zdravljenjih ter \u2013 \u010de je bil opravljen \u2013 izvid citolo\u0161kega pregleda sedimenta.<\/p>\n Idealno je, da se vzorci za urinsko kulturo odvzamejo pred za\u010detkom zdravljenja z antibiotiki.<\/p>\n \u010ce to ni mogo\u010de, se lahko urinska kultura kljub temu opravi, vendar je treba upo\u0161tevati, da lahko antibiotiki zavirajo rast bakterij.<\/p>\n Po kon\u010danem zdravljenju je priporo\u010dljivo po\u010dakati vsaj 7\u201310 dni, preden se opravi kontrolna uirnska kultura, da se \u010dim bolj zmanj\u0161ajo u\u010dinki preostalih zaviralnih snovi na rast mikroorganizmov.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n Viri in literatura<\/strong><\/p>\n <\/p>\n Giulia Frossini,\u00a0\u00a0<\/strong>veterinarska biotehnologinja, Oddelek za mikrobiologijo MYLAV<\/p>\n Marta Medardo, <\/strong>dr. vet. med., EBVS evropska specialistka specialist za veterinarsko mikrobiologijo (dipl. ECVM); vodja Slu\u017ebe za mikrobiologijo MYLAV<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V klini\u010dni praksi ste se gotovo \u017ee sre\u010dali s primeri, ko sta rezultata analize urina […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":31890,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"footnotes":""},"categories":[1357,1358],"tags":[],"class_list":["post-41315","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-microbiologie","category-urine"],"acf":[],"yoast_head":"\n![\"\"](\"https:\/\/www.mylav.net\/wp-content\/uploads\/2025\/06\/Discordances-urinoculture-docx-Documenti-Google-06-24-2025_10_23_AM-300x224.png\")
<\/p>\n\n